Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), (Uradni list RS, št. 20/2011) (link) je bil sprejet marca 2011 in se je začel uporabljati januarja 2012. V obdobju od sprejema zakona do decembra 2014 je bilo za področje socialnega podjetništva pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od 1.1.2015 dalje pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V obdobju uporabe zakona se je pokazala potreba, da se dopolnijo ali spremenijo predvsem tiste določbe zakona, ki so v praksi odvračale pravne subjekte od registracije statusa socialnega podjetja oziroma oteževale njegovo ohranitev. Iz tega razloga je bil pripravljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu - Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) (link), (Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 – ZDU-1I in 13/18), ki ga je sprejel Državni zbor RS na svoji 38. seji 15.2.2018 in je stopil v veljavo 15.3.2018.
Ključne spremembe novele zakona so predvsem:
1. Odprava tipa A in B socialnih podjetij, ki sta do sedaj ločevala socialna podjetja glede na to, ali so status pridobila iz naslova izvajanja v zakonu opredeljenih dejavnosti (tip A) in na socialna podjetja tipa B, ki so pridobila status iz naslova zaposlovanja določenega deleže težje zaposljivih oseb.
2. Omogočanje izvajanja socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki presega integracijo ranljivih ciljnih skupin in opravljanje socialnih storitev splošnega pomena ter daje več možnosti za generiranje socialnih inovacij.
Glede na prvi dve spremembi se posledično odpravljajo tudi nekatere administrativne ovire, in sicer se poenostavljata letno poročanje ministrstvu in pogoji za ohranjanje statusa, saj socialnim podjetjem ni več potrebno poročati o številu in strukturi zaposlenih niti o doseženih prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva.
3. Odprava omejitev registracije statusa socialnega podjetja za pravne osebe s statusom invalidskega podjetja in zaposlitvenega centra, saj so tudi ti del socialne ekonomije.
4. Poleg navedenega, se z novelo zakona približujemo evropskim praksam, ki obravnavajo širši kontekst socialne ekonomije, katere del je tudi socialno podjetništvo, s tem, da so posamezni pojmi jasno opredeljeni, s tem, da se Svet za socialno podjetništvo širi v Svet za socialno ekonomijo, Strategija razvoja socialnega podjetništva pa v Strategijo razvoja socialne ekonomije.
5. Popolna (100%) omejitev izplačila dobička, s čimer želimo se še bolj poudarja načelo nepridobitnosti in daje poudarek temu, da se za status socialnega podjetja resnično odločijo tiste nepridobitne pravne osebe, katerih glavno vodilo delovanja je doseganje družbenih učinkov in ne izplačevanje dobička (kar seveda ne pomeni, da niso tržno usmerjena, prav nasprotno – socialna podjetja so v svojem bistvu podjetja, ki delujejo po tržnih načelih in na trgu ustvarjajo prihodke).
6. Uvedba merjenja družbenih učinkov, ki jih bodo socialna podjetja morala javno objavljati ter o njih letno poročati pristojnemu ministrstvu (Uredbo o merjenju družbenih učinkov bo sprejela Vlada RS v roku 6 mesecev od uveljavitve ZSocP-A).
Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
